Za Občino Domžale je inovativnost na področju trajnostnega delovanja v energetiki velikega pomena. V letu 2011 je bil sprejet Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju LEK) v sklopu katerega so bili zastavljeni ukrepi na področju URE in OVE. V obdobju petih let so bili ukrepi na Občinski ravni tudi realizirani. Uvedene so bile nove tehnologije predvsem na področju energetske učinkovitosti v javnih objektih. Postavljena nova javna objekta (Vrtec Krtek Ihan in Podružnična šola Ihan, Podružnična šola Krtina) predstavljata moderna objekta z naprednimi tehnologijami tako na področju učinkovite rabe energije kot s sistemi za izrabo obnovljivih virov (toplotna črpalka, sončna elektrarna, kotel na lesno biomaso). Na nivoju Občine je bila tudi v celoti sanirana javna razsvetljava z vgrajenimi novimi sistemi za redukcijo rabe in prilagajanje razsvetljave dejanskim potrebam.
Glede na to, da je Akcijski načrt LEK pretežno izveden, je Občina pristopila k izdelavi Prenove LEK. Z novim Akcijskim načrtom 2017 – 2022 je želja Občine nadalje uvajati nove rešitve z uporabo razpoložljivih novih tehnologij. Glede na to, da gre pri večjih rešitvah za finančno večje projekte, si Občina v prihodnosti želi tudi dodatna sredstva s strani evropskih skladov. V sklopu nadaljnje sanacije javnih objektov (osnovne šole in vrtci so pretežno sanirani z izvedo dodatnega toplotnega ovoja in zamenjavo stavbnega pohištva) je želja Občine v javne objekte vgraditi tudi napredne sisteme upravljanja. Za javne objekte je vzpostavljeno energetsko knjigovodstvo, katerega se v prihodnosti za posamezne objekte nadgradi s sistemi upravljanja.
V letu 2014 je Občina Domžale zmagala v kategoriji velikih občin na natečaju En.občina, ki nagrajuje občine, ki so naredile največ na področju učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov. Občina Domžale se na natečaj redno prijavlja od leta 2012 naprej. V obrazložitvi za 2014 je pisalo: »V občini imajo konkretno zastavljeno zmanjševanje porabe energije, na račun javne razsvetljave so uspeli zmanjšati porabo za več kot tisoč MWh, podobno na področju izpustov CO2. Zmagovalka v kategoriji velikih občin ima konkretno analizi stanja, prav tako pa je zelo dobro pripravljen tudi njihov akcijski načrt.«
V letu 2017 se je domžalska občina ponovno uvrstila med tri finalistke velikih občin, zmago pa je odnesla Mestna občina Koper.
Če samo omenimo najbolj uspešne ukrepe Akcijskega načrta 2012 – 2017:
- Končna raba energije za ogrevanje preračunana na prebivalca znaša ca 3.800 kWh/prebivalca. Glede na leto 2009 se je specifična raba na prebivalca zmanjšala za ca 1.700 kWh/prebivalca oziroma za dobrih 30 %. Poraba preračunana ne prebivalca je bila leta 2009 nad povprečjem za celotno Slovenijo (~5.000 kWh/prebivalca), leta 2016 pa je padla pod povprečje za celotno Slovenijo (~4.010 kWh/prebivalca). Na podlagi navedenega je razvidno, da je bila intenzivnost v energetske sanacije na območju občine Domžale nad Slovenskim povprečjem, torej pred večjim številom občin.
- Nad povprečjem na državni ravni je na območju občine tudi izraba odpadkov za proizvodnjo električne energije in toplote. V letu 2015 je bilo samo na elektrarnah na bioplin proizvedeno 51.848 MWh električne energije, od katere je bilo 6.114 MWh oddano v omrežje. Na elektrarnah na bioplin iz čistilnih naprav je bilo v letu 2015 proizvedenih 2.288 MWh električne energije. S tem je CČN Domžale - Kamnik bila v letu 2015 praktično samozadostna (92,1 %) z lastno proizvodnjo električne energije. CČN Domžale – Kamnik proizvede na kogeneracijskih enotah toplotno energijo za 100 % zadostnost s toplotno energijo.
- Prednost v primerjavi z ostalimi občinami je tudi majhna izguba na vodovodnem omrežju in posledično manjša poraba električne energije za obratovanje vodovodnega omrežja. Vodne izgube so v letu 2016 znašale ca 20 %, kar je med boljšimi sistemi v Sloveniji. V letu 2000 so vodne izgube znašale ca 50 %.
- Strošek zmanjšanja rabe energije na nivoju Javnih objektov znaša ca 120.000 EUR za toplotno energijo. Strošek električne energije v sklopu javnih objektov se je v zadnjih petih letih sicer povečal za ca. 60.000 EUR. Pri tem je potrebno poudariti, da se je povečalo tako število javnih objektov kot tudi število uporabnikov v posameznih javnih objektih. Razlog za zmanjšanje stroškov rabe energije v javnih objektov je energetska sanacija. Razlog za povečanje rabe električne energije je povečanje površin javnih objektov in uporaba klimatskih naprav za hlajenje v poletnem obdobju. V prihodnosti so vsekakor predvideni ukrepi za zmanjševanje porabe električne energije v javnih objektih.
- Zmanjšan strošek za javno razsvetljavo in sicer za ca. 105.000 EUR, kar je posledica sanacije javne razsvetljave z zamenjavo 1.199 svetilk in namestitvijo 783 redukcij. Poleg navedenega so bile vse nove svetilke napredne z majhno porabo.
- Zmanjšan strošek za rabo energije na nivoju gospodinjstev. Kljub povečanju števila prebivalcev in posledično površine stanovanj se je raba energije za ogrevanje zmanjšala. Z upoštevanjem normiranja glede na povprečne vremenske pogoje je ocenjen strošek zaradi zmanjšanja rabe energije za ogrevanj za ca. 2,2 milijona EUR. Pri tem je upoštevano, da bi vsa nova stanovanja bila ogrevana tudi v letu 2009 in bi energijska števila bila enaka povprečnim za leto 2009.
- Za javne objekte se je vzpostavilo energetsko knjigovodstvo, ki predstavlja enega od mehkih ukrepov. V dobri polovici javnih objektov so resno pristopili k vnašanju računov v program, zaradi česar so posledično začeli tudi podrobneje spremljati stroške za rabo energije in vode. Skupaj z naborom ukrepov, ki so jih prejeli na izobraževanjih so pristopili k aktivnemu izvajanju dejanj za zmanjšanje rabe. Ocene zmanjšane rabe energije trenutno še ni mogoča, ker so se glede na stanje pred petimi leti spremenile tudi energijske lastnosti objektov (energetske sanacije).
- Dovedene energija za ogrevanje objektov je v povprečju za javne objekte 116 kWh/m2, kar je za ca 65 kWh/m2 manj kot leta 2009 in predstavlja izboljšanje energetske učinkovitosti za ca 36 % glede na leto 2009. Na podlagi navedenega je razvidno, da se je energetska učinkovitost javnih objektov bistveno izboljšala. Navedeno je posledica energetske prenove javnih objektov (osnovne šole, javni zavodi,…).
- Glede na leto 2010 se je bistveno zmanjšala poraba kurilnega olja (ELKO), kar je predvsem posledica izvedenih investicij v nove kurilne naprave. V letu 2015 se je ELKO za ogrevanje uporabljalo samo še v dveh javnih objektih (v letu 2010 v 9 javnih objektih). V letu 2016 se je ELKO uporabljal samo še v enem javnem objektu.
Eden izmed način, kako Občina pomaga občanom na področju energetike je tudi razpis EKO sklada RS za sofinanciranje celovite prenove večstanovanjskih stavb, na podlagi katerega lahko lastniki večstanovanjskih objektov pridobijo nepovratna sredstva za celovito energetsko prenovo, za kar pa je potrebno pripraviti ustrezno dokumentacijo. Da bi lastnikom olajšali pridobivanje sredstev za prenovo je v proračunu Občine Domžale zagotovljena proračunska postavka s sredstvi za energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb.