Rodil sem se leta 1981 v Trbovljah in celotno otroštvo preživel v Zasavju. Po končani srednji šoli v Celju sem nadaljeval študij v Ljubljani kjer sem spoznal tudi svojo ženo. Ob svoji prvi zaposlitvi sva skupaj iskala kraj kjer bi si ustvarila družinski dom in po spletu srečnih naključij pristala v Domžalah. V Domžalah živimo že dobro desetletje in svojega kraja ne zamenjam za nič na svetu. Po poklicu sem diplomirani ekonomist, moje delovno področje pa je bančništvo. Zaposlen sem kot direktor poslovne enote Delavske hranilnice d.d. v Domžalah.

Sem oče dveh prekrasnih otrok, Urha in Ule s katerima najrajši preživljam svoj prosti čas. In tega v Domžalah ni težko preživljati, občani imamo veliko izbiro urejenih prostorov za rekreacijo, kolesarjenje,…

Prihajam iz Pšate in sem dandanes najbolj prepoznana kot novodobna domžalska slamnikarica, nagrajena modna oblikovalka in lokalna turistična vodnica. Moji začetki dela v domžalski kulturi segajo v dijaška leta, saj sem kot dijakinja Srednje Šole Domžale vzljubila delo v Kulturnem domu Franca Bernika, sprva kot hostesa, kasneje kot vodja hostes, danes pa kot strokovna sodelavka v Slamnikarskem muzeju Domžale. Kot samostojna podjetnica delujem na področju ohranjanja industrijske in lokalne kulturne dediščine, kjer vidim velik potencial za nadaljnji razvoj lokalne zgodovine in krepitev naše identitete. Sem mati predšolski deklici Evi in zato tudi profesionalno dajem velik poudarek na lokalne vsebine za otroke.

Sem rojena Domžalčanka. Zaključeno imam Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, nadaljujem pa študij na Ekonomski fakulteti. Zaposlena sem na Gasilski zvezi Slovenije, v prostem času pa tudi prostovoljna gasilka v PGD Domžale-mesto. Sem mama dvoletnega fantiča, ki nama s partnerjem polepša marsikateri dan. Uživam v sprehodih v naravi ter gobarjenju, večere pa si popestrim z dobrim filmom.

Rodil sem se v Ljubljani, vendar odkar so me prinesli iz porodnišnice, živim v Domžalah. Sem poročen in sem oče Manci ter Mihu. Po končani osnovni šoli na Rodici, sem nadaljeval šolanje v Kamniku, kjer sem pridobil poklic gimnazijski maturant. Po srednji šoli sem poskusil tudi študentsko življenje, vendar dlje kot do prvega letnika nisem prišel. Zaposlil sem se najprej v podjetju Jantar trade, kjer sem bil prodajalec, nato pa sem deset zelo lepih let preživel na domžalskem Radiu Hit. V letu 2008 sem zapustil Radio Hit in se zaposlil v podjetju As Domžale, ker sem zaposlen še danes. Začel sem kot komercialist, bil nato vodja komerciale in danes sem direktor podjetja, ki zaposluje 11 ljudi. Že v osnovni šoli sem se okužil z gasilstvom, ki sem ga v mladostniških letih malo opustil zaradi tabornikov in ga zopet našel v letu 2000. Od tedaj naprej sem član PGD Domžale mesto, katerega predsednik sem v tekočem mandatu. Sem tudi član KD Domžalski rogisti, vendar imam pri rogistih trenutno umetniško pavzo. Na splošno sem družaben človek, ki zelo rad pomaga sočloveku.

Imam več kot 20 let izkušenj v gospodarstvu in sicer na področjih vodenja, razvoja in optimizacije, tako prodajnih kanalov kot poslovnih procesov v različnih branžah. Sem oseba z visoko izraženo čustveno inteligenco, ki jo uspešno uporabljam za doseganje ambiciozno zastavljenih ciljev. Moja ključna dodana vrednost izhaja iz kombinacije:

·         Podrobnega poznavanja trgovinskega poslovanja

·         Sodobnih metod vodenja zaposlenih

·         Mojih osebnostnih lastnosti

·         Sposobnost ohranjanja fokusa in iskanja rešitev za doseganje ciljev

Rada imam razgibano delo, ki mi nudi veliko izzivov, ter priložnosti za profesionalni razvoj. Uživam pri delu z ljudmi, jih izobražujem in jim z veseljem prenašam svoje znanje in pridobljene izkušnje.

Na političen parket s kandidaturo Občinske svetnice se podajam prvič in sicer z željo delati pošteno, ter dobro v korist  sokrajanov. 

Sem eden od pobudnikov ustanovitve in ustanovni član stranke LTD-Lista za vse generacije in njen sekretar od njenega začetka. Kot sekretar stranke svoje delo opravljam vestno in pošteno kar dokazuje tudi pozitivno mnenje Računskega sodišča, ki je temeljito preverilo poslovanje naše stranke v letu 2017. Držim se načela, da se s pogovorom in dogovorom lahko vse uredi, ne glede na to ali ima posameznik, s katerim se dogovarjaš, načela levo ali desno usmerjena. Vse se da, če so se ljudje pripravljeni pogovarjat. Ne maram zahrbtnežev, ki ti v obraz govorijo eno, za hrbtom pa delajo drugo. Sprejemam vsakršno konstruktivno kritiko, včasih težko pa vendar. V prihodnje si želim, da se v Občini Domžale še izboljša kvaliteta bivanja za naše občanke in občane in da skupaj uživamo nadstandard na vseh področjih. Verjamem, da je Lista LTD – Lista za vse generacije tista prava, ki lahko ta nadstandard dvigne še na višji nivo.

Sem poročen, oče in rekreativen športnik, ki rad s prijatelji igra odbojko, včasih pa odigram tudi kakšno partijo tenisa, če mi to seveda čas dopušča. Po poklicu sem strojni tehnik, zaposlen v LEK d.d. kot specialist na področju Proizvodnega inženiringa.

Sem Karmen Žibert iz Radomelj. Delam v kontroli kakovosti v Mengšu. Ob lepem vremenu rada sedem na motor, kjer se z družbo zapeljemo en krog, ter raziskujemo lepote, ki nam jih ponuja naša narava.

Janez Godler iz Rodice, star 44, oče dveh otrok, po poklicu pravnik, zaposlen v gospodarski družbi, ki se ukvarja z razvijanjem nepremičninskih projektov. Po duši športnik, svoj prosti čas najraje preživljam v gorah.

Sem Mihaela Somrak, poročena in mama treh otrok. Po izobrazbi sem zobotehnik, prekfalificirana v tehnika zdravstvene nege, zaposlena pa kot zobna asistentka v zobni ordinaciji. V prostem času pa zelo rada obiščem kak hrib, kjer si napolnim baterije. Ena od strasti je tudi ples. Že osem let aktivna v šolskem svetu staršev in šolskem skladu.

Na LTD je že drugič Marko Kovač, prostovoljni in poklicni gasilec, sicer pa drugi sin Staneta Kovača, Kebrovga, ki je bil tudi dolga leta član LTD. Marko se bo zavzemal za tisto, kar Boštjan Deželak postavlja med prioritete: zagotovitev primernega objekta za poklicne gasilce, saj trenutni ne ustreza.

Sem mamica 11-letnih dvojčkov iz Depale vasi, kjer živim že vse svoje življenje. Tako sem lahko od blizu opazovala spremembe, ki so se dogajale skozi čas, tako v občini Domžale, kot v mojem naselju Depala vas. Nekatere so bile pozitivne, druge spet ne tako zaželene, ampak osebno sem mnenja, da so se stvari zadnjih nekaj let premikale predvsem na bolje. Po končani univerzitetni izobrazbi, sem se posvetila delu v marketingu. Leta 2006 sva z možem ustanovila podjetje, kjer sem več kot 10 let uspešno vodila in koordinirala ekipo strokovnjakov s področja digitalnega marketinga. Sem zelo odločna in ciljno orientirana ženska, ki je ni strah novih izzivov v življenju.

Rodil sem se v kmečki družini v kraju Kupetinci pri gornji Radgoni. Kot otrok in osnovnošolec sem zaradi pomanjkanja (bilo nas je 7 otrok) služil pri kmetu, kjer sem ostal vse do končane osnovne šole. Po končani osnovni šoli sem odšel v Koper, kjer sem se izučil za poklic gostinskega delavca. Obiskoval sem gostinsko šolo v Izoli in si pridobil naziv gostinskega tehnika smer kuhar – natakar. Zaradi pomanjkanja dela v Kopru sem leta 1967 prišel v Domžale, kjer sem se zaposlil v Induplati Jarše kot natakar v restavraciji. Tam sem delal vse do leta 1971, med tem časom pa sem odslužil tudi vojaški rok. Leta 1971 pa sem se zaposlil kot miličnik na Policijski milici v Domžalah, kjer sem delal vse do upokojitve leta 1998. Ob delu sem dokončal 3 letno policijsko šolo, nato pa sem se vpisal na pravno fakulteto v Mariboru. Zaradi uspešnosti in delavnosti sem leta 1981 postal pomočnik komandirja in sem to delo opravljal vse do upokojitve. Med službovanjem sem ob delu spoznal dosti ljudi na terenu sedanje in bivše občine. Zaradi doslednosti in poštenosti sem si med ljudmi pridobil velik ugled in zaupanje na kar sem ponosen še danes, zaradi česar oziroma tega me ljudje še danes radi povprašajo za raznorazne nasvete in moje obnašanje in delovanje v kraju kjer živim zelo cenijo.

Med osamosvojitveno vojno sem aktivno sodeloval v oziroma na barikadi v Trzinu, zaradi imam tudi status vojnega veterana. Zaradi aktivnega sodelovanja sem prejel tudi zlati znak osamosvojitve.

Menim, da s svojim poznavanjem terena, ljudi in s svojim znanjem lahko na različnih področjih dosti pripomorem k že do sedaj izredno dobremu delu liste LTD.

Domžale imam za svoje mesto, saj tu živim skoraj vse življenje. V tem, ne prav kratkem času, se je mesto močno spremenilo. Izgubilo je nekaj industrijskih objektov, s tem, na žalost, tudi delovna mesta, a ohranilo ali celo širilo zelenje, parke, otroška igrišča, prostore druženj in srečevanj. Rada živim v Domžalah.

V Domžale sem po osnovni šoli prišla z Vira, tja pa v rosnem otroštvu iz Ljubljane. V osnovno šolo sem hodila v Dob, kasneje v Domžale, v gimnazijo pa v Kamnik. Po uspešno opravljeni maturi, danes bi se temu reklo zlata maturantka, sem se odločila za študij kemije, smer pedagoška kemija z biologijo. Po dveh letih poučevanja v Kamniku in Črnučah sem dobila mesto v Domžalah, na takrat čisto novi osnovni šoli Josipa Broza Tita, današnji šoli Rodica, ki sem ji ostala zvesta skoraj štirideset let.

Učiteljsko delo sem opravljala z veseljem in odgovorno. To ni bilo le poučevanje, pač pa sem veliko energije in časa namenjala vzgojnemu delu, veliko sem se družila z otroki po pouku, jim pomagala pri učenju, jih vabila na taborjenja, kjer smo skupaj spoznavali naravo in tkali pristne medsebojne vezi. Mnogi med njimi so se vključili v taborniške vrste.

Tudi sama sem tabornica še danes. Pri tabornikih sem spoznala moža, v duhu taborniških vrednot sva vzgajala sinova. Starejši od petih vnukinj sta že aktivni tabornici, edini fant pa se trenutno navdušuje nad pogumnimi gasilci. Taborništvo, tako kot gasilstvo, ni le konjiček, je način življenja. Temelji na zaupanju, prijateljstvu, prostovoljstvu, spoštovanju narave in soljudi.

Več kot četrt stoletja sem vodila šolo Rodica. Sledila sem sodobnim pristopom, skrbela za strokovno in osebnostno rast zaposlenih, ker le odlično izobražen in motiviran učitelj lahko svoje poslanstvo opravlja v zadovoljstvo otrok in njihovih staršev ter v ponos lokalni in širši skupnosti.

V lokalno politiko sem se vključila v devetdesetih letih na povabilo tedanje županje in bila izvoljena v občinski svet. Ves čas jedro mojih aktivnosti predstavljajo družbene dejavnosti: vzgoja in izobraževanje, kultura, sociala, pa tudi zdravstvo in šport.

Dva mandata županovanja Tonija Dragarja sem se kot podžupanja posvečala zlasti tem dejavnostim in na to obdobje svojega dela sem ponosna. Kljub intenzivnemu priseljevanju in množici predšolskih otrok, smo z novimi objekti zmogli zadovoljiti vse potrebe po organiziranem varstvu, podobno se zdaj dogaja v šolskem prostoru. Imamo kakovostno kulturno ponudbo profesionalnih in ljubiteljskih ansamblov, da o prepoznavnosti domžalskega športa ne izgubljam besed. Skrbimo za ranljive skupine občanov, podpiramo dejavnosti mladih in upokojencev. Povezujemo in spodbujamo vse tisto, kar prispeva k udejanjanju slogana, ki sem ga zapisala v strategijo razvoja občine: Občina Domžale, prostor zadovoljnih ljudi.

rojen Domžalec, menim da je čas za spremembe in novo energijo v lokalni politiki, zato sem se odločil, da kandidiram na najboljši lokalni listi LTD, kjer se prepletajo izkušnje starejših članov in veliko delovnega elana nas malo mlajših.
V prostem času sem redni navijač obeh naših nogometnih klubov v prvi ligi ter seveda našega košarkarskega kluba Heliosa, kjer sem v mladosti treniral in stkal mnoge prijateljske vezi, ki trajajo še dandanes.
Stremel bom k temu, da obudimo Domžale, da ne bomo več samo spalno naselje ampak mesto, kjer se bo vedno nekaj dogajalo.

Rojena davnega leta 1966 že vse življenje živim v Domžalah, pa vendar ne morem trditi, da poznam vsak kotiček našega kraja. Sem zaposlena mama, ki večino svojega prostega časa posveča trem srečam, ki se začnejo z vlažnim smrčkom in končajo z mahajočim repom. V družbi, kjer sem zaposlena, že drugi mandat opravljam funkcijo predsednice sindikata. Moj moto je: Na koncu je vse dobro. Če še ni dobro, potem še ni konec. S pozitivnim pristopom in pravo mero razuma se da rešiti vse težave. In ravno to uporabljam pri svojem delu Pozitivni pristop in zdravo kmečko pamet.

Rojen sem v Preserjah v kmečki družini, otroštvo je bilo delavno, a prijetno. Po končani OŠ v Radomljah sem uspešno končal poklicno šolo za strojnega ključavničarja. Končal sem tudi šolo za poklicnega gasilca. V tovarni LIP sem preživel celo delovno dobo. Prehodil sem pot od vzdrževalca do poklicnega gasilca, bil sem vodja gasilske službe, referent za požarno varnost, hkrati pa sem več let opravljal funkcijo predsednika sindikata. Dolga leta sem bil tudi član KS Preserje.

Vsa moja življenjska pot je tesno prepletena z gasilstvom ter področjem civilne zaščite. Čeprav ne izhajam iz gasilske družine, sem postal član pionirske desetine PGD Homec. Leta 1973 sem se vključil v PGD Dob, kar 25 let pa sem opravljal funkcijo poveljnika GZ ter se tudi vključil v civilno zaščito. Za uspešno delo na področju gasilske zveze in štaba CZ sem prejel več odlikovanj, kot sta npr. zlata plaketa CZ ter kipec Matevža Haceta. Imam tudi status vojnega veterana.

Aktivno še sodelujem v organih GZ Domžale, UO PGD Dob ter štabu CZ. Posebej si želim, da bi bilo prostovoljno delo gasilcev bolj cenjeno in da bi s preventivo skupaj zagotovili dobro osveščenost vseh ljudi pred požari in naravnimi nesrečami. Za uspeh si štejem dobro sodelovanje prostovoljnih gasilcev s poklicnimi, ki skupaj nastopamo na vajah, izobraževanjih in intervencijah. Ob koncu bi želel, da na področju družbene samozaščite delo nadaljujemo in skupaj zagotovimo varnost občanom naše občine.

V službi ljudstva na pomoč, varno dan in noč! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

Rojen sem leta 1984 in sem celo življenje ponosni Domzalčan.
Po izobrazbi sem ekonomist po duši pa podjetnik in imam podjetje za digitalni marketing.

Z ženo in dvema čudovitima otrokoma živimo v Domžalah, kjer tudi preživljamo prosti čas. Izbira lokacij z igrišči in aktivnostmi za otroke, tako kot tudi sprehajalne poti in ostale zanimivosti nam krajšajo popoldneve.

V Domžalah živim že celo življenje in jih zelo dobro poznam, podjetje imam locirano v Domžalah in zato se zavzemam za našo občino in vidim še veliko možnosti in priložnosti.

Rodila sem se 9. maja 1932 na manjši kmetiji v Imenjah pri Moravčah. Oče je bil v službi, mati je kmetovala, pri čemer ji je od zgodnjega otroštva pomagalo pet otrok. Od mladosti je bila moja iskrena želja ostati in postati kmetica. Leta 1957 sem poročila na moževo kmetijo, nato pa sva leta 1965 kupila starejšo hišo na Hudem pri Radomljah in začela kmetovati. Imam štiri otroke – Mira, Joško, Ivi in Srečko, ter več vnukov.

Vrsto let je bila zaposlena v Tosami, pred leti, ko je že bila upokojena, pa je pridobila tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji - tudi uradno se je namreč usposobila za izdelovalko kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način. Vedno sem rada pekla in v času upokojitve sem peko sladic razvila v družinsko obrt, s katero se danes ukvarjajo kar tri generacije. Danes me v Domžalah velikokrat prepoznajo po mojih »Ivankinih krofih«. Sicer pa sem prejemnica več zlatih, srebrenih in bronastih priznanj za moje pekovske izdelke - za orehovo potico, ocvirkovco, bezgovo potico. Tudi za leto 2018 bom prejela zlato priznanje za slovenske dobrote. Moje izdelke lahko kupite na domžalskem tržnem prostoru, pečem jih na Kuhni na plac, pred Arboretumom Volčji potok. Pri prodaji mi pomagajo moji otroci in vnuki. Aktivno sodelujem v Društvu podeželskih žena Domžale in Turističnem društvu Radomlje. Leta 2012 sem prejela bronasto plaketo Občine Domžale za promocijo Občine Domžale s svojimi domačimi dobrotami.

Danes prebivam na Sveti Trojici, otroštvo sem preživel v Brezjah pri Dobu. Že od mladih nog glasbenik, danes tudi izdelovalec in učitelj diatonične harmonike. Z bratoma smo ustanovili ansambel bratov Omahna, kasneje narodno zabavni ansambel Gamsi, ki letos obeležuje 25 let obstoja. Prepotovali smo vso Slovenijo, številne evropske države, vedno znova pa radi nastopamo na dobrodelnih prireditvah. Naš najbolj znani hit je Hej, hej – z refrenom: Kdor ne skače ni Sloven\\\'c. Smo tudi letošnji prejemniki priznanja Občine Domžale.
Sem oče treh otrok: Nastja 20 let (2. letnik pedagoške fakultete), Matej 18let (dijak 3. letnika gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra) in Blaž 14 let (8.razred OŠ Dob). Žena je vzgojiteljica v domžalskem vrtcu Dominik Savio.

Rojen sem bil v Sr. Jaršah, živim v Sp. Jaršah, torej sem pravi Jaršan. Po poklicu sem univ. dipl. pravnik. Sem oče dveh sinov in dedek enemu vnuku in štirim vnukinjam. Večino delovne dobe sem preživel v družbi Tosama kot direktor splošno kadrovskega sektorja in direktor invalidskega podjetja.

Poleg službe sem aktivno deloval na področju CZ, kjer sem 23 let opravljal funkcijo poveljnika CZ v občini Domžale , še danes pa aktivno sodelujem z Občino Domžale in OŠ CZ pri izvedbi, ocenjevanju in analizi vseh zaščitno-reševalnih vaj.

V obdobju, ko sem vodil Civilno zaščito, je bilo pod mojim poveljstvom opravljenih 20 večjih operativnih akcij pri varovanju življenj in premoženja občanov (poplave, neurja, agresija na Slovenijo, sprejem in nastanitev beguncev…), z uspešnim vodenjem in koordinacijo vseh aktivnosti je bila preprečena ogroženost ljudi in večja škoda njihovega premoženja.

Za uspešno dolgoletno organizacijsko in strokovno delo na področju CZ sem prejel več priznanj, med drugim Zlati znak CZ, Srebrno plaketo Občine Domžale in v letu 2018 plaketo CZ za življenjsko delo na področju CZ.

Aktivno sem sodeloval pri ustanavljanju in odprtju novega javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale. V letu 2015 sme bil imenovan za v.d. direktorja tega zavoda in naloge opravljal do sredine leta 2016.

Od leta 2010 sem upokojen in prosti čas preživljam s svojo ženo in vnukom ter vnukinjami.

Vedno sem bil aktiven v družabnem življenju naše občine in to nadaljujem tudi danes. Sicer pa rad hodim v hribe, na taborjenje v Bohinj……

Spadam v generacijo Milenijca, saj sem rojen leta 1991, tako kot naša prelepa Slovenija. Sem

Domžalčan, na kar sem zelo ponosen. V osrčju mesta sem si ustvaril družino. Moje delo

vsakodnevno spremljajo vrednote, ki mi veliko pomenijo – pomoč sočloveku, poštenost in

znanje. Namreč sem poklicni in prostovoljni gasilec. Prosti čas si zapolnim z ukvarjanjem s

sinom, grafičnim oblikovanjem, redno pa spremljam večino športnih panog.

Sem Maja, mlada raziskovalka v zadnjem letniku doktorskega študija, kjer se ukvarjam predvsem s preučevanjem nevrodegenerativnih bolezni. Sem ljubiteljica narave, živali, glasbe in dobre hrane. V prostem času največ svoje pozornosti posvečam svojemu sibirskemu haskiju Yukonu, s katerim raziskujem bližnjo in daljno okolico. Že od otroštva sem aktivna v gasilstvu, svoja znanja sedaj z veseljem predajam mlajšim nadobudnim gasilcem kot mentorica mladine. S stresom se spopadam s plesom in odbojko, uživam pa tudi v kuhanju in peki slaščic.

Dvakratni svetovni prvak v vzdržljivostnem motociklizmu, slovenski motorist leta 2009.

Doma sem v Depali vasi, kjer imava z bratom delavnico. V prostem času rad potegnem za harmoniko, če je prava družba in če je dobro razpoloženje. Druženje in prosti čas, ki ga preživim s prijatelji ali družino, mi pomeni veliko, sicer pa so moj svet motocikli.
Že od malih nog sem na motociklu, začel sem pri treh letih. Še v Jugoslaviji je dirkal tudi moj oče, ki je vozil je v jugoslovanskem državnem prvenstvu. On mi je naredil tudi doma sam izdelal prvi moped. Leta 1989 sem začel resno dirkati v državnem prvenstvu Jugoslavije, dve leti sem vozil 50 cm3 motocikel, potem 125 cm3, nato sem tekmoval v evropskem in svetovnem prvenstvu. Leta 1998 sem prvič dirkal na vztrajnostni tekmi v La Mans, ko sem tudi zmagal. Kariero sem zaključil 2015, sedaj pa podpiram brata, ki nadaljuje dirkanje. Sem mehanik v Endurance ekipi, Yamaha Austria Racing Team. V letu 2018 sem s strani Olimpijskega komiteja Slovenije prejel častno listino ob zaključku športne kariere.

Rojen Virjan sem že od malih nog navdušenec avtomobilizma in motociklizma. Včasih sem tekmoval v avtocrossu in leta 2008 postal državni prvak. Danes sem mehanik v Endurance ekipi, Yamaha Austria Racing Team.
Krajani me poznajo tudi po delavnici Avtoelektrika Sušnik, ki sem jo pred 10. leti prevzel od očeta Staneta.
Že vrsto let sem aktivno vključen v največji virski praznik – pustovanje. V Pustni sekciji Striček sem minister za papirologijo.
Sem ponosen oče sinu Taju in stric dvema nečakinjam ter nečaku.

Poročena in mamo trem puncam. Domžalčanka po rodu, rada berem in hodim v gledališče, v prostem času pa sprehajam kužka Poldeta ob Kamniški Bistrici.

Rojen v Ljubljani, celotno svojo mladost sem preživel v Zadobrovi. Po zaključku gimnazije Bežigrad pa sem odločil za profesionalno kariero košarkarja.

Začetek kariere me je pripeljal v domžalski klub Helios, kjer je v mladosti igral tudi moj oče. V klubu smo do sedaj osvojili že dva naslova državnega prvaka (2007 in 2016), pokalnega prvaka (2007) ter Alpe Adria (2016). Po nekaj vmesnih sezonah po slovenskih klubih ter Grčiji, sem se preselil v Domžale. Sem oče dveh sinov Nala in Marka.